Osteopatija in starostniki

Starostna skupina nad šestdeset let je v industrializiranih državah najštevilčnejša in z razvojem družbe iz leta v leto raste. Najpomembnejši dejavniki, ki so pripomogli k temu pojavu, so ustrezne prehranjevalne navade, fizična aktivnost in primerna zdravstvena oskrba.

Izbira zdravih obrokov je osnova, iz katerih naše telo črpa hranilne snovi potrebne za delovanje vsake celice in s staranjem postane ta skrb še pomembnejša, kajti telesu je vedno težje izločiti škodljive, nepotrebne ali uporabljene snovi. Najpomembnejše pravilo ostaja “poslušanje” potreb organizma po novi energiji, ki je odraz zahteve različnih telesnih aparatov po novi energiji, med katere štejemo kot največjega porabnika prav mišični aparat.

Mišice poleg gibanja dovoljujejo telesu ustrezno oporo, skrbijo za ohranjanje telesne temperature, pomagajo pri kroženju telesnih tekočin in nenazadnje pripomorejo k stabilnejšemu psiho-emotivnem stanju. Naštete naloge mišic so razlogi, zakaj je potrebno z leti paziti na nevarnost, da se zaradi življenjskega sloga opusti skrb za lastno telo, kar hkrati potegne za sabo občutke utrujenosti, napetosti in okornosti. Statičnost misli in telesa vodijo v začarani krog, iz katerega je velikokrat težko izstopiti in vadba ostaja glavno orodje s katerim se telo na eni strani uspešno obnavlja, na drugi pa ohranja pri optimalnem delovanju tudi možgane, ki kličejo po novih izzivih in dražljajih. Pomemben je torej tudi hormonski učinek na telo – pri vadbi se namreč v organizem sprostijo večje količine koristnih hormonov, med katerimi so nekateri odgovorni tudi za stanje zavesti ter na ta način preprečujejo starostno depresijo in vplive stresa ter hkrati povečujejo občutke zadovoljstva.

Pomanjkanje fizične aktivnosti neizbežno vodi do hitrejšega staranja, kar prevedeno v konceptu gibalnega aparata pomeni hitrejšo degeneracijo tkiv:
– neaktivne mišice izgubijo svojo elastičnost, kar vodi do zmanjšane gibljivosti sklepov,
– šibkejše mišice ne nudijo zadostne opore trupu in s tem vso breme trupa prenesejo na skelet,
– upočasnitev metabolizma se pokaže v nabiranju odvečne telesne mase, ki poveča obremenitev na vse sklepne strukture,
upočasnjeno kroženje krvi vodi do slabše izmenjave hranilnih snovi in zastajanja katabolnih odpadkov v bližini sklepnega hrustanca.

Rezultat zgoraj navedenih pojavov so bolečine, ki izvirajo iz sprememb kostnega tkiva (mikrofrakture, osteofiti), pokostnice (vnetje), vezi (razteg ali ohlapnost), sklepne ovojnice (zadebelitev) in mišic, ki imajo nalogo zaščite samega obremenjenega sklepa.

Vloga osteopata je, da prekine začarani krog v katerem se je znašla oseba in da v skladu z zmožnostmi poskrbi za kar najboljšo porazdelitev obremenitev na ostale neprizadete sklepe. Med tretmaji je veliko pozornosti usmerjene tudi na ostale vzroke degenerativnih sprememb, zato se poskrbi za izboljšanje obtoka krvi, drenažo odpadnih snovi in povečanje izkoristka metabolizma preko stimulacije prebavnih organov. Za piko na “I” poskrbi kranio-sakralna terapija, ki ima zaradi svojih prijetnih gibov pomirjajoč učinek na celo telo, saj zniža simpatikotonijo organizma. Individualno izvajanje vaj že med samim tretmajem pa prinese v življenje posameznika že pozabljene občutke dobrega počutja in nadzora nad lastnim življenjem.